Želodčna vsebina, ki zateka v požiralnik povzroča vnetje in neprijeten občutek oz. pekočo bolečino za prsnico, pravimo ji tudi zgaga. Posledica je lahko gastro ezofagealna refluksna bolezen oz. GERB.
Spodnja zapiralka požiralnika kot imenujemo kompleksni mehanizem, ki preprečuje zatekanje želodčne vsebne nazaj v požiralnik, v resnici ni zapiralka v ožjem smislu besede. Je skupek anatomskih in fukcionalnih dejavnikov, ki skupaj preprečujejo prekomerno vračanje želodčne vsebine v požiralnik. Nahaja se na prehodu med požiralnikom in želodcem in je večino časa tesno zaprt. Ob požiranju hrane ali tekočine se za kratek čas odpre, ko bolus pipotuje s primarnim peristaltičnim valom do spodnjega konca požiralnika in ga spusti v želodec (odpre se tudi pri bruhanju), nato pa se ponovno zapre. V primeru, da je stalno odprt ali se ne zapre dovolj tesno, želodčna vsebina zateka v požiralnik (refluks), povzroča vnetje sluznice požiralnika in pekoč občutek za prsnico. Občasna zgaga ni nevarna, če pa se težave ponavljajo, so pogoste in jih ne zdravimo se lahko razvijejo zapleti.
Poglavitni vzrok zgage je oslabljen antirefluksni mehanizem med požiralnikom in želodcem. Vzrok ni poznan. Najpogostejši razlog za oslabel antirefluksni mehanizem pa je drsna kila hiatusa požiralnika, kjer prehod med požiralnikom in želodcem potuje skozi odprtino med preponama iz trebuha v prsni koš in nazaj. Določene vrste hrane kot paradižnik, citrusi, čebula, česen, čokolada, kava in alkohol znano oslabujejo antirefluksni mehanizem. Škodujejo lahko tudi mastna hrana in določena zdravila. Stres in kajenje sta pomebna dejavnika GERB, povečujeta količino in kislost in želodčne tekočine in tako povzročata zgago.
Posledica oz. komplikacija dolgotrajnega in pogostega refluksa je vnetje požiralnika (ezofagitis). Razjede in zožitve požiralnika nastanejo zaradi dolgotrajnega draženja sluznice in lahko tudi zakrvavijo. Nastale spremembe predstavljajo tveganje za nastanek raka požiralnika.
Gastro ezofagealna refluksna bolezen (GERB)
GERB je pogosta bolezen s številnimi znaki: pekoč občutek za prsnico, ki se pojavi predvsem po hranjenju in traja od nekaj minut do nekaj ur, vračanje kisline in hrane v grlo in usta, neprijeten okus in zadah v ustih ter težave pri požiranju - občutek, da se hrana ustavlja v požiralniku, bolečina pri požiranju. V nadaljevanju se lahko pojavi kašelj, vneto grlo in spremenjen hripav glas. Natančni vzroki niso poznani, dejavniki tveganja za nastanek GERB so:
Prehranjevanje - uživanje prevelikih obrokov hrane, določena vrste hrane - kot čebula, čokolada, mastna hrana, kislo sadje, paradižnik. Uživanje alkohola, kislih, gaziranih pijač in kave, ter uživanje hrane pred spanjem.
Razvade - kajenje, prekomerna teža, nošenje pretesnih oblačil, počitek neposredno po uživanju hrane.
Zdravstveni razlogi - nosečnost, zdrs želodca v prsno votlino (hiatalna hernija), alergije in nevrološke motnje, ki prizadenejo določene mišice v telesu. Jemanje določenih zdravil, zlasti antibiotikov in Aspirina.
Diagnoza
Zdravnik postavi diagnozo na podlagi znakov bolezni, pregleda in nekaterih dodatnih preiskav. Zmeraj je endoskopski pregled zgornjih prebavil , rentgenski pregled požiralnika in želodca ter manometrija in pH-metrija požiralnika z impedanco.
Endoskopski pregled zgornjih prebavil (ezofagogastroduodenoskopija, EGDS), je preiskava, kjer zdravnik pregleda notranjost požiralnika, želodca in dvanajstnika. Zdravnik uvede skozi usta pacienta upogljiv inštrument, ki ima na končnem delu vir svetlobe in kamero.
Pri rentgenskem pregledu požiralnika in želodca ugotovljamo prisotnost kile hiatusa požiralnika, ocenjujemo peristaltiko požiralnika in praznenje želodca.
Manometrija požiralnika je preiskava, ki izmeri moč peristaltike požiralnika in tlak v predelu antirefluksnega mehanizma. Pri preiskavi vam uvedemo tanko cevko skozi nos v požiralnik. V kombinaciji s 24-urno pH-metrijo z impedance prikažemo epizode refluksa in ugotovimo povezavo med refluksnimi dogodki in znaki bolezni.
Zdravljenje
GERB zdravimo s kombinacijo zdravil, dieto in spremembo življenjskih navad. V primeru, da se težave nadaljujejo in celo stopnjujejo, je priporočljiva operacija. Sprememba življenjskih navad je zelo pomembna in nujno je, da jo pacient obdrži tudi v obdobju po operaciji. Izogibanje uživanja hrane od dve do tri ure pred spanjem je eno od prvih pravil, ki ga je potrebno upoštevati. S tem dosežemo, da se želodec izprazni in količina želodčne tekočine upade. Priporočljivo je počivanje z dvignjenim vzglavjem. S tem pomagate, da želodčna kislina težje zateka nazaj v požiralnik. Pogosti in majhni obroki prav tako pomagajo pri kontroliranem izločanju želodčne kisline. Upoštevajte dietna pravila in se izogibajte določenim vrstam hrane in pijače. Zdravila so drugi način zdravljenja GERB-a. Zdravnik vam bo predpisal zaviralce protonske črpalke, ki zmanjšujejo kislost in količino želodčnega izločanja tekočine.
Operacija (laparoskopski antirefluksni poseg) je priporočljiva, kadar ostali načini zdravljenja niso učinkoviti, se ponavljajo in trajajo daljše obdobje. Z operacijo želimo preprečiti razvoj sprememb na sluznici spodnjega požiralnika in izboljšati kakovost življenja.
Priponke
- Antirefluksna operacija (GERB)-navodila pred in po operaciji.pdf (PDF, 840.71 kB)